Hrušiški škoromati 5/6

ŠKOROMATI,

Novice

Razstava v Arabika baru

8. 2. 16

V torek, 2.2. ob 17ih posebej vabljeni na predstavitev in fotografsko razstavo Hrušiških škoromatov. V tej posebni priložnosti bomo gostili posebne goste!

Hrušiški škoromati v reviji Sinfo

16. 2. 15

Sinfo, informativno-promocijska revija v angleškem jeziku, ki je namenjena tuji javnosti, izdaja pa jo Urad za komuniciranje Vlade Republike Slovenije. Na 80. strani si lahko preberete prispevek o hrušiških škoromatih.

Hrušiški škoromati v DailyMail-u

7. 2. 15

Tell people more about this item. What's it about and what makes it interesting? Give people the info they need to go ahead and take the action you want.

To make this item your own, click here > Add & Manage Items.

ZGODOVINA

V pisnih virih se po doslej znanih podatkih škoromatovo ime prvič pojavi že v prvi polovici 14. stoletja. 12. februarja 1340 je namreč mestni magistrat v furlanskem mestu Čedad (danes Cividale del Friuli v Italiji) objavil prepoved, po kateri se brez dovoljenja gestalda in mestnega sveta nihče ni smel na ulicah pokazati v obleki škoromata – »in habitu scaramatte«. Ime se je v pisnih virih drugič pojavilo 82 let kasneje, februarja 1422, zapisano kot »sgaravatte«. Zaradi teh dveh zapisov veljajo škoromati danes za prve in najstarejše omenjene maske na Slovenskem. In čeprav so Brkini (hribovita pokrajina med Krasom, Istro in Kvarnerjem) od mesta prve omembe škoromata oddaljeni približno sto kilometrov, so škoromati v Brkinih najmanj 700 let v istem prostoru ohranili tako ime mask kot tudi sam obred pustovanja.

Več

IZVOR IMENA

Po domnevi slovenskega etnologa dr. Nika Kureta (1906-1995) je furlanski izraz scaramatte prišel v Brkine po letu 1228, v času oglejskega gospostva, ko so bili Brkini mejno območje med oglejskimi patriarhi in Goriškimi grofi. Domačini naj bi tako spoznali lik scaramatta, od njega prevzeli najprej podobo, nato pa še ime za vse maske. Škoromat tako po Kuretovi razlagi izhaja iz nemške besede scharwachter oziroma nočni čuvaj. Po njegovi razlagi je danes edini pravi škoromat škopiti, ki je ogrnjen v širok, črn plašč, za pasom pa ima pripet zvonček in svetilko, kar naj bi pričalo o njegovem stražarskem poreklu.

Več

ŠKOROMATIJA

Škoromati iz Hrušice opravijo poberijo na pustno soboto, ko se zgodaj dopoldne zberejo sredi vasi in v povorki obhodijo vas do najbolj oddaljenih hiš, kjer se od glavne skupine ločijo poberini in začnejo pobirati darove od hiše do hiše. Tudi pri darovih se že pozna sodobni čas, saj so včasih pobirali predvsem klobase, panceto, špeh, jajca in druge dobrote, danes pa številni darujejo kar denar. Za razliko od drugih škoromatov morajo biti poberini, ki edini vstopajo v hiše, odkritih obrazov, da domačini vidijo, koga spuščajo v hišo. Darove ponavadi prejmejo od gospodinje, se zanje domačim zahvalijo, jim zaželijo dobro letino, sreče in zdravja v prihajajočem letu ter jih povabijo na skupno večerjo ob koncu poberije. Ostali škoromati se medtem raztepejo po vasi, se ustavijo v vaških gostilnah, pred hišami, kjer jih čakajo z obloženimi mizami in povsod pojejo, godejo, veseljačijo in uganjajo razne norčije.

Škormatija je od aprila 2012 vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine.

Več

POKOP PUSTA

Tako kot je vsakega veselja nekoč konec, se škoromatija vsako leto konča na pepelnično sredo, ko fantje in možje lutko pusta simbolično zažgejo. Slamnati pust namreč ves pustni čas visi sredi vasi na drogu ali drevesu, na pepelnično sredo pa ga previdno snamejo, položijo na trage in ga žalostni nosijo po vasi. Pri tem silijo otroke, naj jočejo za pustom, odrasli pa se muzajo in nasmihajo nenavadni pogrebni procesiji.

Pusta nato odnesejo na že stoletja določeno mesto ob vasi, kjer ga položijo na tla, ga obtožijo za vse nerodnosti, ki so se zgodile v času pustovanja ali prej, in ga obsodijo na smrt s sežiganjem. Nato ga zažgejo in ob goreči lutki počakajo, dokler se ne spremeni v kup pepela..

Več

Običaj